Razširjanje, izkoriščanje in komuniciranje

Te tri besede niso sopomenke in sporazum o dodelitvi sredstev jih obravnava različno. RAZŠIRJANJE je objava rezultatov tistim, ki jih lahko uporabijo, objave, konference, organi za standardizacijo, odprti podatkovni nizi. IZKORIŠČANJE je uporaba rezultatov pri sebi, komercialna ali druga, vključno z licenciranjem drugim. KOMUNICIRANJE je sporočanje širši javnosti, da projekt obstaja in zakaj je pomemben.

Predlogi redno vse troje zlijejo v en odstavek s spletno stranjo, računom na Twitterju in načrtom za objavo štirih člankov ter za to izgubijo točke pri učinku. Ocenjevalci iščejo tri ločene načrte z ločenimi občinstvi, ločenimi kanali in ločenimi merili uspeha.

S komuniciranjem pridejo obveznosti. Izdelki projekta morajo prikazovati emblem EU in izjavo o financiranju, skupaj z navedbo, da so stališča avtorjev lastna. To velja za objave, predstavitve, spletne strani in infrastrukturo in se preverja ob pregledu.

Izkoriščanje je tisto z resničnimi zobmi. Obstaja obveznost izkoriščanja rezultatov, zahteva po poročanju o tem, kako, organ, ki dodeljuje sredstva, pa lahko posreduje, kadar se ne zgodi nič. „Objavili bomo članke“ je razširjanje in ne izkoriščanje, navesti to kot izkoriščanje pa ocenjevalcu pove, da konzorcij ni razmislil, kaj se zgodi po 36. mesecu.

Načrt naj navaja ljudi in datume, ne namenov. Kateri partner bo kaj licenciral, komu, do kdaj; kateri organ za standardizacijo, kateri odbor, kateri sestanek; kdo bo lastnik spletne strani po koncu projekta. Ocene učinka tu zanesljiveje nagradijo konkretnost kot ambicijo.