Valuta dodeljenih sredstev

Razpis je objavljen v valuti financerja in v njej tudi plača. Japonska sredstva plačajo v jenih, indijska v rupijah, ameriška dodelitev v dolarjih. Bemzu vsak znesek shrani natanko tako, kot je objavljen, in shranjene številke nikoli ne prepiše.

Preračunana številka ob njej je prikaz, izračunan iz objavljenega referenčnega tečaja, katerega datum je naveden zraven. Ločnica je namerna: pretvorba je pripomoček za primerjavo priložnosti med sistemi, shranjena številka pa je dejstvo. Tečaji se premikajo; to, k čemur se je financer zavezal, ne.

Za načrtovanje šteje izvirna številka. Organizacija, ki ima stroške v evrih, dodeljena sredstva pa v jenih, nosi tečajno tveganje ves čas trajanja projekta, triletni projekt pa lahko požre dvomestno nihanje. Tečajne izgube praviloma niso upravičen strošek, zato je to tveganje vaše.

Razlikujejo se tudi računske enote, ne le valuta. Indijski dokumenti so pisani v lakh in crore, japonski zneski pogosto v tisočih jenov, korejski v stomilijonih vonov. Branje ločil med števkami, kot bi šlo za zahodni zapis, je napaka za faktor deset, zato je shranjena vrednost vedno navadno število osnovne enote.

Kjer za valuto ni zanesljivega tečaja, Bemzu znesek prikaže nepretvorjen, namesto da bi uporabil nadomestek. Pošteno „ni preračunano“ je uporabnejše od samozavestne napačne številke in je vidno, ne tiho.