Vsebinsko ocenjevanje

Vsebinsko ocenjevanje je ameriški postopek ocenjevanja: neodvisni zunanji ocenjevalci, običajno dejavni znanstveniki ali strokovnjaki iz prakse, prijave ocenjujejo po merilih, objavljenih v obvestilu. Programski vodja nato poda priporočilo za financiranje, odločitev pa sprejme pooblaščeni uradnik.

Merila so v razdelku E in so pogosto utežena z izrecnimi točkovnimi vrednostmi. Ta preglednost je resnična prednost, trud lahko razporedite sorazmerno s točkami in že pred pisanjem veste natanko, kaj bo pisalo na ocenjevalčevem listu.

Mehanika se močno razlikuje po agencijah. National Institutes of Health uporablja stalne ocenjevalne odbore, ocenjuje na devetstopenjski lestvici, kjer je NIZKO dobro, pretvarja v percentile in financira do praga izplačila, ki je objavljen in se premika s proračunom. National Science Foundation uporablja priložnostne panele, ocenjuje po dveh zakonsko določenih merilih (intelektualni prispevek in širši učinki) in ne objavlja številčne ocene. Preden pišete za agencijo, spoznajte njen postopek.

Pisne pripombe ocenjevalcev se vrnejo in so bolj odkrite kot evropska zbirna poročila. Kar je ključno, od njih se tudi pričakuje, da bodo podlaga za ponovno oddajo: več agencij vabi k uradnemu odzivu na prejšnje ocene, prezreti to priložnost ob ponovni oddaji pa velja za nesodelovanje.

Vloga programskega vodje nima evropske ustreznice. Vidi ocene, razume, kje je prijava padla, in se bo o tem z vami navadno pogovoril. Ta pogovor je najdragocenejša povratna informacija v ameriškem sistemu in na voljo je, če zanjo prosite.